Stati inu obstati ob slovenskem prazniku reformacije in prvem novembru

V petek, 28. 10. 2022, smo se na osrednji slovesni priložnosti spomnili na dva pomembna slovenska državna praznika, dan reformacije in dan spomina na mrtve.

Dan reformacije je poseben praznik, ker je praznik naše kulture, še posebej pisane besede, ter praznik naše narodne samobitnosti in naše povezanosti s svetom, na kar nas je v pozdravnem nagovoru spomnila tudi naša ravnateljica, gospa Angelca Mohorič. Učenci razredne in predmetne stopnje so pripravili zanimiv program ob spremljavi pevskega zbora z njihovo zborovodkinjo Simono Zvonar in učiteljem Dominikom Jakšičem.

V zgodovini je bila usoda naše narodne istovetnosti negotova in bolj odvisna od posameznikov, kot si danes lahko predstavljamo. Primož Trubar je svoje pridige velikokrat začenjal z nagovorom Moji lubi Slovenci. Ena najpomembnejših stvari v Trubarjevem življenju je bila ljubezen do slovenskega ljudstva. Verjel je, da ima to »lubo ljudstvo« dovolj moči in volje, sočutja do bližnjega, solidarnosti in tovarištva, da lahko premaga vse skušnjave in preživi vse viharje. Njegova vera se je uresničila in zagotovo bi bil zdaj ponosen na lepo slovensko deželo in našo lepo govorico.

Ob prvem novembru pa se vsako leto še posebej spomnimo na vse tiste, ki so žrtvovali svoja življenja, da bi obranili slovensko besedo, kulturo, jezik, domovino. Spomnimo se tudi vseh prednikov, sorodnikov, od katerih smo se davno ali nedavno morali posloviti, a z mislijo na njih še vedno ohranjamo tisto toplino besed, ki so nam jih vedno izrekali. Pomembno je, da se minljivosti zavedamo in da ob teh dveh praznikih pomislimo tudi na druge.

Letos je tudi posebno leto, saj je leto Ele Peroci, mladinske pisateljice, ki jo vsi poznamo. Njena muca Copatarica je v šolski avli začela paziti na naše copate in privabljati otroke, da si ogledajo še ostala pisateljičina dela. Upamo, da bodo našim šolarjem navdih za počitniško branje.

Pa lepe počitnice!