Ravnateljica

OB ZAČETKU NOVEGA ŠOLSKEGA LETA

Fantiček je šel vsako leto z vlakom na poletne počitnice k babici. Seveda sta šla z njim tudi njegova mama in oče. Peljali so se z vlakom do babice, kjer je ostal, starši pa so se z istim vlakom vrnili domov. Tako je bilo vsako leto.

A prišel je dan, ko se je fantič dan pred odhodom odločno postavil pred svoje starše in dejal:,, Rad bi sam potoval z vlakom do babice”.

Vsi trije so se pogovorili in odločili, da gre naslednji dan fantič res lahko sam na potovanje z vlakom. Do železniške postaje sta ga pospremila mama in oče, ter mu dajala navodila. ”Že stokrat sta mi vse povedala”!

Fantič je bil vendar že velik fant in zapomnil si je, kaj sta mu naročila. Ko so se objeli, mu je oče v žep potisnil košček papirja: ,,Ko te bo strah, ga preberi”, mu je dejal.

Fantič  se je po stopnicah povzpel v vagon in vlak se je počasi odpeljal naprej, proti poletnim počitnicam in proti babici. Mimo so drvele postaje, ljudje so klepetali, se glasno smejali in se prerivali mimo fantiča. Postalo ga je strah. Čisto sam je bil na vlaku in kogar je pogledal, nikogar ni poznal. Le neznani obrazi so ga gledali nazaj. Tedaj je posegel v žep in prebral očetovo sporočilo: ,,Sva v zadnjem vagonu”.

 

Vsako šolsko leto se zdi, kot da starši prvič pustite svoje otroke na novo in novo in težje potovanje. A razlika je vendarle, saj z njimi vsako leto potujemo tudi mi, učitelji. Ne skrbite, vse bo v redu. Niso sami.

Učenci niso sami, a tudi mi nismo prepuščeni le sebi in prav tako starši. Skupaj smo povezani v trikotnik, ki šele skupaj naredi dobro šolo. Vsi, ki nam je dano opravljati zahtevno nalogo starševstva, vemo, koliko prigovarjanja, pravzaprav starševske modrosti, je potrebno vlagati v šolanje in vzgojo otroka. Zaposleni v šoli to delamo doma in na delovnem mestu. Tudi v današnji šoli je potrebno sproti pisati domače naloge, potrebno se je učiti in sproti slediti šolskemu delu. Brez tega ni dobrih rezultatov. A starši moramo svojim otrokom pri tem pomagati, jim svetovati in jih usmerjati pri delu. Prvi vzgled otroku smo vedno starši. V šoli pa učitelji: tako kot si vsak otrok zasluži dobre starše, si vsak otrok zasluži tudi dobre učitelje.

Želim, da bo vsak dan, tja do 24. junija, ko bomo zaključili šolsko leto, za vsakega od nas miren, ustvarjalen, delovno aktiven, zanimiv, uspešen, doživet…  Ob obilici nalog, ki nas čakajo, je prav, da poskrbimo tudi za smeh in dobro voljo. Kajti le s strpnostjo in složnostjo ter kvalitetnim delom bomo skrbeli za ugled in promocijo naše, vsako leto večje, a prijazne šole, učence pa pripravili na življenje.

Prijetno in uspešno šolsko leto vam voščim!

Angelca Mohorič, ravnateljica

Pot znanja in dobrih odnosov.

Dostopnost