V sredo, 3. 3. 2021, se je na OŠ Ferda Vesela odvil šolski otroški parlament. Udeležilo se ga je 16 učencev predmetne stopnje. Potekal je po videokonferenci v MS Teams. Tema parlamenta je ostala enaka kot prejšnje leto – Moja poklicna prihodnost. Učenci so sprva po skupinah, nato pa v skupni debati predstavljali svoja mnenja o načinu izbire poklicev in dejavnikih, ki vplivajo na to pomembno odločitev; o načinu predstavljanja poklicev v osnovnih šolah, pa o poklicih sedanjosti in prihodnosti, »begu« izobražencev v tujino ter vplivu virusa COVID-19 na izbiro poklica. Kljub temu, da je pogovor potekal na videokonferenci, so se udeleženci izvrstno odrezali, iskrivo podajali svoja razmišljanja in čas je spet prehitro minil.
Ob koncu so potekale volitve predstavnika šole, ki nas bo 12. aprila 2021 zastopal na regijskem otroškem parlamentu, ki bo tokrat potekal v aplikaciji Zoom. Ponovno je bila izbrana Zoja Verbič iz 9. a, ki se je regijskega srečanja udeležila že prejšnje šolsko leto. Izkušnje ji bodo prišle še kako prav in z dobrimi argumenti si bo skušala še enkrat zagotoviti sedež na nacionalnem otroškem parlamentu.
Nekaj bistvenih sklepov šolskega otroškega parlamenta:
- Učenci se pri izbiri poklica najbolj zanašajo na svoje interese, upoštevajo še svoje sposobnosti, učni uspeh ter okoliščine in povpraševanje po določenem kadru. Pri odločitvi jim pomagajo obiski poklicnih tržnic, informativni dnevi, podatki na svetovnem spletu, dobro pa se je pogovoriti tudi z ljudmi z izkušnjami. Najbolj jih skrbi, da z izbiro poklica ne bodo zadovoljni oz. da se ne bodo pravilno odločili.
- Vloga staršev pri izbiri poklica se jim zdi pomembna, a so mnenja, da mora dokončna odločitev pripasti otrokom. V smislu svetovanja se jim zdi primerno, da pri odločitvi pomaga tudi šola, a le do neke mere. Učenci so bili mnenja, da bi šola že od 6. razreda dalje organizirala razna srečanja in aktivnosti v povezavi s srednjimi šolami. Tako bi se v 9. razredu lažje odločili.
- Naš izobraževalni sistem se jim zdi precej dobro prilagojen potrebam trga in strinjali so se, da ima veliko poklicnih šol dober program. Po daljši debati pa so ugotovili, da bi morali na izobraževanje pogledati s širšega vidika ter ne upoštevati zgolj učenja podatkov, temveč tudi drugih veščin, npr. sposobnosti reševanja problemov, kritičnega razmišljanja, delavnosti.
- V sedanjosti se jim zdijo zelo pomembni poklici s področja računalništva in programiranja, pa strojni tehniki, zdravniki in drugi … V trenutni situaciji so izpostavili predvsem poklice, ki so povezani z zdravstvom, kemijsko tehnologijo in mikrobiologijo. Iskali so poklice prihodnosti in prišli do zaključka, da o njih pravzaprav ne morejo povedati prav dosti, saj še ne obstajajo in je zelo težko predvidevati, kakšni bodo družba in potrebe ljudi čez desetletje ali več.
- Spregovorili so še o zaposlitvah v tujini in se strinjali, da je v sedanjosti za opravljanje poklica v drugi državi veliko več možnosti, kot jih je bilo včasih. Omenili so »beg možganov«, za katerega se po njihovem odloča vse več mladih Slovencev, saj v tujini vidijo več možnosti za večji zaslužek, napredovanje in pridobivanje izkušenj. S tem država veliko izgubi. Pozitivno plat so odkrili v tem, da se veliko ljudi odpravi na delo v tujino le za neko krajše obdobje, potem pa se vrnejo v matično državo z več znanja in izkušnjami
- Trenutna situacija jih je napeljala tudi na razmišljanje o zdravstveni krizi in s tem povezanih odločitvah za poklic. Učenci so bili mnenja, da bo zdravstvena kriza vplivala na izbiro poklicev v prihodnosti. Menijo, da bo večje povpraševanje po zdravstvenem osebju, epidemiologih, psihologih pa tudi pa računalniški stroki. Zaradi nepredvidljivih razmer pa se jim zdi, da bo na področju turizma in gospodarstva manj povpraševanja in odločanja za tovrstne poklice.
Letošnji devetošolci se za svoje poklicno izobraževanje niso odločali na podlagi trenutnih razmer.
